Organizacija v teoriji in praksi
Osemnajst let sem z velikim veseljem odkrival svoje izzive v avtomobilski industriji, zadnjih petnajst let pa v akademskem prostoru proučujem preplet organizacijske teorije in prakse. Kot mlad inženir strojništva sem že na začetku kmalu spoznal, da je pri iskanju učinkovitosti in uspešnosti organizacij pomembno tudi poznavanje ustreznih teoretičnih spoznanj iz področja organizacijskih študij.
Rešitve oziroma predlogi iz učbenikov in priročnikov so se mi takrat zdeli preveč splošni oziroma preveč enostavni.
Zelo živo se spomnim svojega prvega »srečanja« s knjigo Shigea Shinga z naslovom Nova japonska proizvodna filozofija. Ko sem knjigo prebral, ob njej naredil kar obsežne zapiske in miselne vzorce, sem se začudil nad enostavnostjo napotkov, ki jih je avtor podajal. Vse mi je bilo takoj jasno. Napotki so se mi zdeli sumljivo enostavni in logični, tako da se mi je porajal dvom o njihovi uporabnosti. Prišel sem do sklepa, da je to pač učbenik in ker ima v naslovu tudi besedo »filozofija« je torej to zagotovo neka teoretična zadeva, ki v praksi ne more delovati. Tako sem se pridružil prepričanju večini v mojem takratnem okolju, da pač teorija ne razume prakse – da je praksa eno, teorija pa drugo.
To knjigo sem prebral prvič pred tridesetimi leti in ponovno pred nekaj dnevi. Vmes se mi je zgodila osemnajstletna kariera v avtomobilski industriji in petnajstletna v akademskem področju. V tem času sem tudi doktoriral iz področja menedžmenta sprememb in si prislužil naziv rednega profesorja.
Prišel sem pa tudi do spoznanja, da neuspeh pri reševanju organizacijskih izzivov v pretežni meri izhaja iz nepoznavanja osnovnih teoretičnih spoznanj. Shigeo Shingo je imel in ima še vedno prav. Če poznamo teoretične osnove, so stvari v praksi dosti bolj enostavne in s tem dosti bolj obvladljive.
prof. dr. Boris Bukovec, dekan
yiDEWDKcWDQ
